Deuteronomy 4

4. Poglavje

1Sedaj pa poslušaj, o Izrael, postave in sodbe, katere vas učim izpolnjevati, da živite in pridete v deželo ter jo posedete, ki vam jo daje Gospod, očetov vaših Bog. 2Ne pristavite ničesar besedi, ki vam jo zapovedujem, tudi ne vzemite ničesar od nje, da ohranite Boga svojega zapovedi, ki vam jih zapovedujem. 3Oči vaše so videle, kar je storil Gospod zaradi Baal-peorja; kajti vse, ki so šli za Baal-peorjem, je potrebil Gospod, Bog tvoj, izmed tebe. 4Vi pa, ki ste se držali Gospoda, Boga svojega, ste vsi živi današnji dan. 5Glejte, učim vas postave in sodbe, kakor mi je zapovedal Gospod, Bog moj, da tako ravnate v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete. 6Hranite jih torej in izpolnjujte; kajti to bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod! 7Zakaj kje je velik narod, ki bi mu bili bogovi tako blizu, kakor nam je Gospod, Bog naš, kadarkoli ga kličemo? 8In kje je velik narod, ki ima postave in sodbe tako pravične, kakor je ves ta zakon, ki vam ga danes stavim pred oči? 9Varuj se samo in pazi skrbno na dušo svojo, da ne zabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, ter da ti ne izginejo iz srca, dokler koli živiš; ampak oznanjaj jih svojim otrokom in otrok svojih otrokom – 10da ne zabiš dneva, ko si stal pred Gospodom, Bogom svojim, na Horebu, ko mi je rekel Gospod: Zberi mi ljudstvo, da slišijo moje besede, da bi se učili bati se mene vse svoje žive dni na zemlji in to učili tudi otroke svoje. 11Tedaj ste pristopili in stali pod goro; gora pa je gorela s plamenom do sredi neba, in bila je tema, oblak in mrakota. 12In Gospod vam je govoril iz sredi ognja: glas besed ste slišali, a podobe niste videli nobene, čujoč samo glas. 13In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je ukazal izpolnjevati, tistih deset besed, in napisal jih je na dve kameneni plošči. 14Meni pa je zapovedal Gospod tisti čas, da naj vas učim postave in sodbe, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo, da jo posedete. 15Varujte torej skrbno svoje duše; zakaj nikakršne podobe niste videli v dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz sredi ognja, 16da se ne skazite in si ne naredite rezane podobe, obraza kakršnekoli podobe, slike moškega ali ženskega bitja, 17slike katerebodi živine na zemlji ali katerega okriljenca, ki leta pod nebom, 18slike katerebodi laznine na zemlji ali katere ribe v vodah pod zemljo; 19ter da ne povzdigneš oči proti nebu, in ko ogleduješ solnce, mesec in zvezde, vso vojsko nebeško, da se ne daš premotiti, da bi jih molil in jim služil, ki jih je Gospod, Bog tvoj, razdelil vsem na rodom pod vsem nebom. 20Vas pa je Gospod vzel in peljal iz železne peči, iz Egipta, da bodite ljudstvo njegove dediščine, kakor se vidi danes. 21In Gospod se je razsrdil nad mano zaradi vas, tako da je prisegel, da ne smem iti čez Jordan ter priti v tisto dobro deželo, ki ti jo daje v dediščino Gospod, Bog tvoj; 22ampak umreti moram v tej deželi, ne smem iti čez Jordan, vi pa pojdete čezenj in dobite v last ono dobro deželo. 23Varujte se torej, da ne pozabite zaveze Gospoda, Boga svojega, ki jo je sklenil z vami, in si ne delate rezane podobe v kakršnikoli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, Bog tvoj. 24Zakaj Gospod, Bog tvoj, je ogenj, ki uničuje, je Bog mogočni, goreči. 25Ko boš rodil otroke in otrok otroke in boste že dalje časa domovali v deželi, pa se izpridite in si naredite rezano podobo. ali kakršnokoli podobo in boste počenjali, kar je hudo v očeh Gospoda, vašega Boga, da ga dražite v jezo: 26kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da hitro in docela poginete s površja zemlje, v katero ste namenjeni iti čez Jordan, da jo posedete; ne ostanete dolgo v njej, temuč boste docela iztrebljeni. 27In Gospod vas razkropi med ljudstva in malo vas ostane po številu med narodi, h katerim vas odpelje Gospod. 28In ondi boste služili bogovom, rok človeških tvorini, lesu in kamenu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo. 29Ali odondod boste iskali Gospoda, Boga svojega, in ga našli, ko boste vpraševali po njem iz vsega srca in z vso dušo svojo. 30V stiski, kadar te zadenejo vse te bridkosti, se v poslednjih dneh izpreobrneš h Gospodu, Bogu svojemu, in poslušal boš njegov glas. 31Zakaj Gospod, Bog tvoj, je Bog mogočni, poln usmiljenja: ne odtegne se ti in te ne pokonča, tudi ne pozabi tvojih očetov zaveze, za katero jim je prisegel. 32Vprašaj vendar po starih časih, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega konca neba do drugega, se li je kdaj zgodila taka velika reč ali se je slišalo kaj enakega! 33Je li katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz sredi ognja, kakor si ti slišal, in je ostalo živo? 34Je li poskusil kateri bog priti, da si vzame narod izmed naroda z izkušnjami, z znamenji, s čudeži in z bojem, z mogočno roko in z iztegnjeno ramo ter z velikimi in groznimi deli, kakor je storil Gospod, Bog vaš, vse to za vas v Egiptu vam pred očmi? 35Tebi je bilo to pokazano, da bi spoznal, da Gospod je Bog in da razen njega ni drugega nobenega. 36Iz nebes ti je dal slišati glas svoj, da te pouči, in na zemlji ti je dal videti veliki ogenj svoj, in slišal si njegove besede iz ognja. 37In ker je ljubil tvoje očete in si je izvolil njih zarod za njimi, te je peljal s svojim obličjem, z veliko močjo svojo iz Egipta, 38da prežene narode pred teboj, ki so večji in močnejši od tebe, da te privede v njih deželo in ti jo da v dediščino, kakor danes vidiš. 39Spoznaj torej danes in v srce si vtisni, da Gospod sam je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji zdolaj, ni ga drugega. 40In hrani njegove postave in zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da se bo dobro godilo tebi in tvojim otrokom za teboj ter da se ti podaljšajo dnevi v deželi, ki ti jo za vse čase da Gospod, Bog tvoj. 41Tedaj je oddelil Mojzes tri mesta onostran Jordana, proti solnčnemu vzhodu, 42da bi zbežal vanje ubijalec, ki nehotoma ubije svojega bližnjega in ga ni v prejšnjem času sovražil; ta naj zbeži v eno teh mest in ostani živ: 43Bezer v puščavi, na ravnini, med Rubenskimi, Ramot v Gileadu med Gadskimi in Golan v Basanu med Manasejci. 44In ta je zakon, ki ga je Mojzes predložil Izraelovim sinovom. 45To so pričevanja, postave in sodbe, ki jih je Mojzes govoril sinom Izraelovim, ko so bili odšli iz Egipta, 46za Jordanom, v dolini nasproti Bet-peorju, v deželi Sihona, kralja Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu, ki so ga porazili Mojzes in Izraelovi sinovi, ko so bili odšli iz Egipta – 47in prilastili so si deželo njegovo in deželo Oga, kralja basanskega, obeh kraljev Amorejcev, ki sta bivala na oni strani Jordana, proti solnčnemu vzhodu, 48od Aroerja, ki je ob bregu potoka Arnona, do gore Siona (ki je Hermon), 49in vso nižavo ob Jordanu, proti solnčnemu vzhodu, tja do Morja v nižini pod strmino gore Pizge.